Mark Knopfler: Going home
Večno spraševanje:”Kje sem doma?” Večno hrepenenje po pripadati, biti sprejet, tak kot si. Nadevaš obraze za različne ljudi, dogodke. Nadevaš maske, ki se seštevajo. Na koncu ne veš več, katera je tvoja. Kdo v resnici si. In se zaveš, če sam sebi nisi dom, prepoznaven in en sam, postaneš brezdomec pred vrati svojega doma. Tujec v lastni hiši, kjer so vse maske prazne. Praznine lastne duše ne nadomesti nobena ljubezen. Ker nima kje stanovati.
V tišini se peljeva domov. Sedi zraven mene in tuhta. Ne vem kaj reči. Vzdušje je težko, ne neprijetno, turobno. Brezizhodno.
Reče: “Pes me je bil vesel, ko sem prišla. Potem mu je bilo vseeno. Sem ali me ni. ”
Nič ne rečem. Lahko kaj rečem? Res je. A to boli. Razumem.
Po nekaj ovinkih reče: “Ne pride. Kaj sem naredila narobe?”
Molčim. nimam odgovora.
Pred nama je sončen dan. Lep, čist. A pravzaprav ne obstaja. Obstaja le, kar ima v glavi.
In spet: “Ko si star, izgubiš, za kar si mislil, da je večno tvoje. Da ne moreš nikoli izgubiti.”
V grlu se mi zadrgnejo besede. Toliko sem stara, da vem, da čutim, da prihajajo tudi do mene. Vsa ta spoznanja. Vsa ta groba resnica.
Ko si star in živiš le še v svoji glavi, nimaš več stika. Z nikomer. In tvoji otroci, bratje in sestre, ki so se zdeli večni v tvojem življenju, sicer živijo. Živijo svoje življenje in ti ne dosežeš več njihovega in oni ne tvojega. Postaneš nadležen, zagrenjen. Razočaral si se nad sabo in vsem, kar si v življenju naredil. Vse kar si delal se sprevrže v napoto. V kamen na poti, ki ga ne moreš več niti pobrati in zalučati daleč stran.
Ostaneš sam, sam, sam. Sprašuješ se, čemu si moral to doživeti, kako to, da življenje ni bilo milostno, Milostno, da bi ti prihranilo to zadnje spoznanje.
Želiš se približati dragim, a izbiraš napačne besede, stokrat povedane spomine, vredna dejanja, katerih pomena razen tebe nihče več ne razume.
Prispeva. Gledam jo kako stopa proti stanovanju. Sklonjenih ram, z drsajočim korakom in težkimi mislimi gre svoji novi samoti naproti.
In zajokam. Zanjo, zase, za vse.
Učiteljsko združenje Slovenije JE MINISTRICI V ZVEZI S PRENOVO MODELA NACIONALNEGA PREVERJANJA POSLALO NASLEDNJE PISMO:
Javno pismo ministrici za izobraževanje, znanost in šport o nacionalnem preverjanju znanja
Spoštovana ministrica dr. Maja Makovec Brenčič,
Učiteljsko združenje Slovenije je 10. aprila 2017 na vas naslovilo prošnjo o uradni predstavitvi novega modela nacionalnega preverjanja znanja, ki ga je pripravilo vaše ministrstvo, namenjeni nam, osnovnošolskim učiteljem. Prav tako smo vas v imenu učiteljev vljudno prosili, da nam sporočite, kako mislite vrednotiti delo popravljalcev nacionalnega preverjanja znanja v letošnjem šolskem letu, saj namreč vi, kot naša pristojna ministrica, določate merila in kriterije vrednotenja. Že od začetka vašega mandata vas učitelji naprošamo za uradno predstavitev analize problematike nacionalnega preverjanja znanja. Žal učitelji do danes nismo prejeli nobenega odgovora. Zato na dan, ko naši osnovnošolci pišejo nacionalno preverjanje znanja iz slovenskega jezika, na vas znova naslavljamo vprašanja o nacionalnem preverjanju znanja, ki so za nas in naše osnovnošolce izjemnega pomena:
1. Kdaj bo uradno besedilo o novem modelu NPZ in spremembah pravilnikov, na katere bo vplival nov model NPZ, prišlo v roke učiteljem?
2. Koliko je bilo učiteljev praktikov, ki so bili vključeni v oblikovanje končnega besedila o novem modelu NPZ? Kdo so bili in po kakšnem ključu ste jih izbrali?
3. Katere vsebinske spremembe, ki smo jih predlagali učitelji v javni razpravi, so zajete v novem modelu NPZ?
4. Zakaj se uvaja NPZ v 3. razred, če se učitelji o tem nismo izrekli oz. smo v večini nasprotovali?
5. Zakaj si učenec v 9. razredu po vzoru mature ne sme sam izbrati 3. predmeta, če le-ta vpliva na zaključno oceno in morda celo na izbiro njegovega nadaljnjega šolanja? (Npr. učencu, ki bo šel na zdravstveno šolo, bo minister izbral npr. glasbo, učenec pa bi si želel biologijo.)
6. Učitelji že leta opozarjamo, da se je NPZ iz slovenščine spremenil v test bralne pismenosti. Naloge v gradivih za slovenščino, ki jih potrjuje Strokovni svet MIZŠ, in naloge v NPZ se zelo razlikujejo. Ali bo nov NPZ za slovenščino upošteval ta opozorila učiteljev in se približal učnemu načrtu za slovenščino in potrjenim učnim gradivom?
7. Učitelji prav tako leta opozarjamo, da NPZ iz TJA močno presega znanja, ki jih učenec dobi po učnem načrtu. Učenci iz socialno privilegiranih družin in okolij so v veliki prednosti. Bo novi NPZ iz TJA usklajen z učnim načrtom?
8. NPZ je približno 2 meseca pred zaključkom posamezne triade, preverja pa standarde celotnih triad. Se bo na državni ravni naredil izbor standardov pri vseh predmetih, ki bodo izvzeti, saj jih še vendar ni bilo mogoče vseh obdelati oz. so drugače razporejeni po različnih potrjenih učbenikih?
9. Ali bo nov model NPZ iz predmetov likovna umetnost, glasbena umetnost, šport, tehnika in tehnologija še vedno zgolj pisno preverjanje? Učenci pri teh predmetih ustvarijo veliko praktičnih izdelkov oz. praktičnih vaj.
10. Ali bo nov model NPZ upošteval prilagoditve, ki jih imajo učenci z DSP? Zdaj namreč upošteva zgolj podaljšan čas pisanja, učenci pa imajo pri rednem pouku še številne druge prilagoditve.
11. Kako se bodo točke oz. odstotki na NPZ spremenili v oceno?
12. Glede na to, da bo NPZ obvezen ob zaključku vsake triade, bodo za vse predmete in za vse triade razpisani tudi naknadni roki? Kaj se bo zgodilo, če se učenec ne bo udeležil niti naknadnega roka?
13. Kako bo ovrednoteno oz. plačano delo popravljavcev in kdaj ter v katerih dokumentih bo to uzakonjeno?
14. Učitelji že leta opozarjamo, da vsi ravnatelji kljub navodilom MIZŠ ne prijavljajo vseh učiteljev kot popravljavcev. Kako boste ukrepali, če ravnatelj ne prijavi vsega razpoložljivega kadra?
S spoštovanjem
Metka Zorec, predsednica Učiteljskega združenja Slovenije Bojana Potočnik, članica Učiteljskega združenja Slovenije
Intervju s članico združenja Bojano Potočnik si lahko preberete v zadnji Mladini.
Uspešno odpisali. Ne, še nimamo rezultatov. A preverjanje je potekalo v miru. Učenci niso manjkali. Dali so vse od sebe.
Kljub vsemu pa prav kmalu grenak priokus. Pri slovenščini so pisali nalogo, ki zahteva prepoznavanje (minimalni nivo) in utemeljevanje odgovora (temeljni nivo). Prav bi bilo, da se za vsak del naloge pridobi točka. Ampak ne. Točka se pridobi le, če je odgovor v celoti pravilen. Torej učenci, ki zmorejo le minimalni nivo, nimajo nobene možnosti, da tu pridobijo točke. In takih nalog je še nekaj.
Naslednji absurd se zgodi, ko je na določeno vprašanje v katerem je odgovor: ” V Sloveniji ….” pravilno tudi kadar “Slovenijo” napišejo z malo. Ker je menda pomemben le sklon, ki ga pravilno ali nepravilno uporabijo.
Takih cvetk bo še nekaj, preden bo konec popravljanja. In kot pišem že v prvem delu, komisije ne popustijo. Igrajo vlogo boga?
Obiskujem razrede, da jih obvestim, kako bo potekalo NPZ. Najprej govorim o tehničnih rečeh. Kdaj pridejo, katere pripomočke naj imajo s sabo. Gledam te otroke. Nekateri z velikimi očmi strmijo vame, drugi sklonjeni gledajo v mize pred sabo.
»Imate kakšno vprašanje?” jih vprašam tik pred koncem.
»Ali nam rezultati NPZ lahko pokvarijo uspeh?« vpraša deklica, dobitnica zlatih priznanj iz znanja.
»Ne, Urška, ne more. Pri predmetih ste delali vse leto, vložili ste delo, trud in pokazali znanje. Tu boste le vse to, kar ste se naučili v devetih letih, skušali pokazati. Vse, kar je treba je, da daste vse od sebe. Brez strahu. Ker znate. Ker ste to že v tem času neštetokrat dokazali.«
Vzdih in: »Kaj pa če…?«
»Nič hudega, če se zgodi napaka. Bo le ena od mnogih v vaših življenjih. In ni usodna. Zaupajte vase in v svoje znanje. Zaupajte, da smo v teh devetih letih naredili vse, kar smo lahko. Da smo drug ob drugem ustvarjali najboljše, kar smo imeli. Vi z učitelji, učitelji z vami.«
Gledam jih, te devetošolce. Poznam jih. Vem, kdo bo na tem preizkusu uspešnejši, komu morda ne bo uspelo. Tisti manj uspešni, molčijo. Nimajo vprašanj.
Pogledam Žigo. Resen je. Celo zaskrbljen. In rečem: »Se boš potrudil Žiga?«
Pogleda me, malce z nejevero, malo žalostno: »Vse bom dal od sebe, ker kaj drugega bi mi bilo nespoštljivo.«
Kdor pravi, da jim je vseeno, se moti. Niti slučajno jim ni vseeno. Svojo skrb, svoje nezaupanje do sebe in lastnega znanja bodo zavili v držo, ki nam nepoznavalcem govori: »Požvižgam se, ni mi mar, ti eksterci so itak brez smisla.«
CHOICE4BETTER 